»Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče, spet te poljubim, voščim ti veliko sreče.«

»50 let sva poročena, že predtem pa sva bila fant in dekle deset let, poznava se že 60 let.«

»Moje največje nagrade so zbrane v knjigi. To je en lep spomin, to je bilo vse spontano, to je prehajalo iz enega časa v drugega. Ukvarjal sem se z več zvrstmi glasbe, vedno rad poudarim, da sem bil dve leti v Zagrebu z eno odlično rock-pop skupino, s skupino Klan sem posnel tudi dve plošči, ki sta izšli pri Jugotonu. To so lepi spomini. Takrat, ko sem se začel ukvarjati z glasbo, mi je profesorica, ki je bila operna pevka, rekla: 'Vidim, da te bo zaneslo nekam drugam, da ne boš ostal v gledališču.' Ampak zdaj pa vidim, da bom na koncu ostal v gledališču, tam bom 7. septembra imel jubilejni koncert v SNG-ju Maribor.«

»Vsak mesec smo imeli 21 koncertov – julij, avgust smo bili prosti, ker smo imeli dopust. In januarja smo bili v Berlinu, kjer smo snemali albume. To je bilo najnapornejše obdobje.«

»Nihče ne ve, kaj prihaja.«

»Najprej nismo vedeli, kako posaditi semena in kaj storiti, da pridelamo pridelke. Zdaj imamo več vrst sadja za prodajo na tržnici in nismo odvisni od nikogar. Nihče mi ne more govoriti, kaj smem in česa ne. To je sijajno.«

»V Evropskem parlamentu sem se ukvarjala pretežno s socialo, za katero se nihče kaj preveč ne zanima.«

»Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku veljavnosti zakona.«

»Naj vam nihče ne reče, da se vam kaj takega ne more zgoditi.«